KSU: The Exhibition as Collective

KSU: The Exhibition as Collective

ŠUM, 14. maj 2015 ― Vabljeni na četrto srečanje v okviru seminarja Kuriranje sodobne umetnosti (KSU), ki bo v torek, 19.maja ob 17. uri v studiu +MSUM-a, Maistrova 3.   Četrto srečanje bo namenjeno branju teksta Beatrice von Bismarck The Exhibition as Collective, v katerem se avtorica loteva učinkov participacije

Pridatki rimskega groba kirurga pod Slovensko cesto že v fazi aktivnih konservatorskih posegov

MGML, 14. maj 2015 ― Konec marca je arheologe, ki so raziskovali ob prenovi Slovenske ceste, razveselila izjemna najdba. Ostanke rimskih grobov so pričakovali, saj današnja Slovenska cesta teče skoraj točno po trasi severne vpadnice v rimsko mesto Emona. A zaradi bogate najdbe je bil 25. marca odkrit grob vendarle nekaj posebnega. Raznovrstni predmeti, ki kažejo na to, da je bil v grobu pokopan emonski kirurg, pomenijo izziv tudi za konservatorje-restavratorje.
Neue Slowenische Kunst

Neue Slowenische Kunst

Radio Študent, 14. maj 2015 ― Povod za ta prispevek je ena izmed finančnih spodbud, namenjenih umetnikom in umetnicam kolonizirane »osrednjevzhodne« Evrope. »Essl Art Award CEE 2015 – powered by the main shareholder of Vienna Insurance Group« – tako piše na plakatu, ki je del promocijskega gradiva za odprtje razstave letošnjih nominirancev za nagrado Essl v Sloveniji. V ozadju napisa je detajl s slike enega izmed prejšnjih nagrajencev – bojna ladja, ki pravkar izstreljuje svoj smrtonosni naboj. Theodor Adorno in Max Horkheimer vidita shemo množične kulture predvsem kot kanon sintetično produciranih načinov obnašanja, pri čemer sporočilo kapitala mora biti skrito, saj popolna prevlada rada ostaja nevidna. Dominacija se sicer v današnjem času skriva za najnovejšimi floskulami, kot so participatornost, co-working, kolaboracija ipd., a primer, ki ga obravnavamo v prispevku, odraža zasuk adornovske modernistične paradigme: ni nujno, da je sporočilo kapitala prikrito, lahko je tudi odkrito vulgarno. Za takega ga naredi že sam poskus prikrivanja s promocijo spodbude umetnikom v obliki finančne pomoči. V napovedi večera nominirancev za omenjeno nagrado, ki je se je v Ljubljani odvil v MSUM-u, je zapisano: »Nagrada Essl se je v osmih sodelujočih državah – Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Sloveniji, Češki, Turčiji in Madžarski – uveljavila kot projekt za podporo kariere mladih umetnic in umetnikov. To se odraža v več kot 500 vlogah študentov umetnosti za letošnjo nagrado in zelo aktivnem sodelovanju z več kot 40 umetnostnimi akademijami.« Navedene države tu figurirajo v vlogi folklornih okraskov, saj zgolj označujejo širok »jugovzhodni« teritorij, ki ga zaseda rastoča korporativna moč. K imenom devetih »nacionalnih« članov žirije so tako pripisane kratice njihovih držav, ki so na semantični ravni izenačene z navedbami poslovne pripadnosti ostalih žirantov in žirantk, ki predstavljajo bodisi korporacijo ali muzej. Edino nacionalno oznako zahodnega značaja – veliki D v oklepajih – pom
še novic